Gospodarski cikli

Gospodarstvo ne raste v ravni črti. Giblje se v valovih, ki se ponavljajo, čeprav nikoli povsem enako. Obdobja rasti se izmenjujejo z obdobji ohlajanja, krčenja in ponovnega okrevanja. Za vlagatelja je razumevanje teh valov pomembno, ne zato, da bi jih napovedoval (to skoraj nikomur ne uspeva dosledno), ampak zato, da ostane miren, ko se okoli njega vsi razburjajo, in da ne dela napak ob napačnem trenutku. V tem poglavju si bomo pogledali, kako cikel poteka, katere znake spremljati in zakaj se najpogostejša napaka vlagatelja skriva prav v želji po varnosti.

Štiri faze cikla

Klasičen gospodarski cikel ima štiri faze. Začne se z ekspanzijo: gospodarstvo raste, podjetja zaposlujejo, potrošnja se krepi, optimizem narašča. Sledi upočasnitev, ko rast še traja, a se njena hitrost zmanjšuje, marže se začnejo stiskati in prvi opozorilni znaki pridejo na površje. Tretja faza je recesija, torej obdobje krčenja gospodarske dejavnosti, ki ga pogosto spremljajo višja brezposelnost, padec naročil in previdnost potrošnikov. Zadnja faza je okrevanje, ko se gospodarstvo postavlja nazaj na noge, najprej tiho in negotovo, nato vse bolj samozavestno, dokler se ne prevesi v novo ekspanzijo.

Pomembno je razumeti, da te faze nimajo fiksnega trajanja. Ekspanzija lahko traja leto ali deset let, recesija nekaj mesecev ali precej dlje. Cikel tudi ni urica, ki bi se vrtela z enakomerno hitrostjo. Zato so vsa pravila o tem, "kdaj je čas za vstop" in "kdaj za izstop", veliko manj zanesljiva, kot se zdi.

Kazalniki: vodilni, sočasni in zaostajajoči

Da bi razumeli, kje v ciklu smo, ekonomisti spremljajo množico podatkov. Te podatke je koristno razvrstiti v tri skupine glede na to, kdaj se odzovejo.

Vodilni kazalniki se premaknejo pred gospodarstvom. Med najbolj spremljanimi je indeks PMI (kratica za Purchasing Managers' Index, torej anketo med nabavnimi vodji v podjetjih), ki pokaže, ali se gospodarska dejavnost krepi ali slabi, pogosto več mesecev preden se to vidi v uradni statistiki. Sem sodijo tudi nova naročila, gradbena dovoljenja in razpoloženje potrošnikov.

Sočasni kazalniki se gibljejo skupaj z gospodarstvom in opisujejo sedanje stanje. Tipičen primer je industrijska proizvodnja ali sami podatki o BDP.

Zaostajajoči kazalniki se odzovejo z zamikom in potrdijo, kar se je že zgodilo. Klasičen primer je brezposelnost: ta običajno doseže vrh šele, ko je recesija že mimo, ker podjetja odpuščajo previdno in zaposlujejo še bolj previdno. Tudi inflacija in dobički podjetij se pogosto obnašajo kot zaostajajoči ali sočasni signali, odvisno od konteksta.

Praktičen nauk je preprost: če čakate, da vam brezposelnost ali zadnji podatki o dobičkih povedo, da je vse v redu, gledate v vzvratno ogledalo. Trgi se običajno premaknejo precej prej.

Za spremljanje domačih razmer so na voljo redne objave Statističnega urada (SURS) ter analize Banke Slovenije in UMAR, za širšo sliko evrskega območja pa podatki Eurostata in ECB.

Kreditni cikel, ki je pogosto pomembnejši od BDP

Veliko vlagateljev spremlja predvsem rast BDP. A za razumevanje vzponov in zlomov je kreditni cikel pogosto bolj poveden. Kreditni cikel opisuje, kako lahko ali težko je v gospodarstvu priti do posojila. Ko so obrestne mere nizke, banke radodarne in posojila poceni, denar teče v naložbe, nepremičnine in potrošnjo. To poganja rast, a hkrati gradi dolg. Ko se razmere obrnejo, ko se posojila podražijo in banke zaostrijo pogoje, se ta motor ustavi, včasih nenadno.

Mnoge resne krize niso bile predvsem zgodbe o padcu proizvodnje, ampak o krčenju kredita. Zato izkušeni vlagatelji pozorno spremljajo obrestne mere, zadolženost podjetij in gospodinjstev ter pogoje, pod katerimi banke posojajo. Kreditni cikel se pogosto premika počasneje in dlje kot navadni gospodarski cikel, kar pomeni, da se neravnovesja lahko kopičijo več let, preden se sprostijo.

Za slovenskega vlagatelja je tu pomembna še ena posebnost. Slovenija je majhno, odprto gospodarstvo, tesno vpeto v evrsko območje, zato kreditnega in obrestnega cikla pri nas ne krojimo sami. Obrestne mere za celotno evrsko območje določa Evropska centralna banka, na domači cikel pa močno vpliva tudi gospodarska kondicija glavnih trgovinskih partneric, zlasti Nemčije. To pomeni, da je za razumevanje razmer pri nas treba gledati onkraj domačih meja, k denarni politiki ECB in k stanju ključnih izvoznih trgov.

Cikel dobičkov podjetij

Za delniškega vlagatelja je posebej pomemben cikel dobičkov podjetij, saj so cene delnic dolgoročno povezane z dobički. Tu vstopijo trije pojmi. Prvi so prihodki, torej koliko podjetje proda. Drugi so marže, torej kolikšen del prihodkov ostane kot dobiček po odštetju stroškov. Tretji je operativni vzvod, ki opisuje, kako močno se dobiček odzove na spremembo prihodkov.

Operativni vzvod je razlog, zakaj so dobički bolj nihajni od gospodarstva. Podjetje ima fiksne stroške (najemnine, plače, opremo), ki jih plačuje ne glede na prodajo. Ko prihodki rastejo, ti stroški ostajajo bolj ali manj enaki, zato dobiček raste hitreje od prihodkov. Ko prihodki padajo, velja obratno in dobiček se lahko sesede veliko hitreje, kot pade prodaja. Prav zato dobički podjetij v dobrih časih navdušujejo, v slabih pa razočarajo bolj, kot bi pričakovali iz samih gospodarskih podatkov.

Tržni cikel: bikovski in medvedji trg

Gospodarski cikel in tržni cikel nista isto. Borza ni gospodarstvo, ampak skupek pričakovanj o prihodnosti. Zato se trgi pogosto obrnejo prej kot gospodarstvo, navzgor in navzdol.

Bikovski trg je obdobje naraščajočih cen in optimizma. Medvedji trg je obdobje padajočih cen, ki ga pogosto spremlja strah. (Imeni izhajata iz predstave, da bik napada navzgor z rogovi, medved pa udari s šapo navzdol.) Ključno je razumeti, da medvedji trgi pogosto nastopijo, ko gospodarstvo še izgleda solidno, in da se dno trga pogosto oblikuje, ko so novice še vedno slabe. Trg gleda naprej, podatki gledajo nazaj.

Kaj kažejo dokazi

Dolgoletne raziskave o vedenju vlagateljev kažejo dokaj jasno sliko: poskusi natančnega lovljenja vrhov in dni so pri večini ljudi neuspešni in pogosto dražji od preprostega vztrajanja. Dober del dolgoročnega donosa delniških trgov se zgodi v razmeroma malo zelo močnih dneh, ki so pogosto stisnjeni prav v obdobja največje negotovosti. Kdor takrat ni v trgu, te dni zamudi. To ni obljuba donosa in ne pomeni, da trgi vedno okrevajo po enakem vzorcu ali v enakem času. Pomeni le, da je strategija "počakam, da se umiri" zgodovinsko slabo delovala.

Napaka vlagatelja: čakati na dobre novice

Najpogostejša in najdražja napaka je preprosta: ljudje hočejo investirati šele takrat, ko gospodarstvo izgleda dobro. To je povsem človeško. Vlagati, ko so naslovnice mračne, brezposelnost visoka in razpoloženje slabo, je psihološko zelo težko. A prav to so pogosto obdobja, ko so cene najnižje in pričakovani dolgoročni donosi najvišji. Ko gospodarstvo končno "izgleda dobro" in se vsi počutijo varne, je velik del rasti pogosto že za nami in cene so že visoke.

To ne pomeni, da morate kupovati na dnu (dna nihče ne prepozna v živo) ali da je vsako padanje priložnost. Pomeni le, da občutek varnosti ni dober signal za vstop, občutek strahu pa ni dober signal za izstop. Disciplina pomeni, da se odločate po vnaprej določenem načrtu, ne po tem, kako se počutite glede na zadnje novice.

Pogoste napake

• Čakanje, da gospodarstvo "izgleda dobro", preden investirate, in s tem zamujanje prav tistih obdobij, ko so pričakovani donosi najvišji, tveganje pa že delno za vami.
• Spremljanje izključno zaostajajočih kazalnikov (brezposelnost, lanski dobički) in odločanje na podlagi podatkov, ki opisujejo preteklost.
• Enačenje borze z gospodarstvom in presenečenje, ko trg pade sredi dobrih novic ali raste sredi slabih.
• Spregledanje kreditnega cikla in osredotočanje le na rast BDP, čeprav se mnoge krize porodijo v zaostritvi posojanja.
• Poskusi natančnega časovnega lovljenja vrhov in dni, ki večini ljudi dolgoročno škodijo bolj kot koristijo.

Pravilo in kontrolni seznam

Cikle spoštujte, a jih ne poskušajte prelisičiti. Naložbeni načrt postavite tako, da vzdrži vse štiri faze, in se ga držite tudi (in predvsem) takrat, ko se vam zdi najtežje.

• Vem, da gospodarstvo teče v ciklih in da nobena faza ne traja večno.
• Ločim vodilne, sočasne in zaostajajoče kazalnike in vem, da zadnji gledajo nazaj.
• Razumem, da borza ni gospodarstvo in se pogosto obrne prej.
• Imam vnaprej določen načrt vlaganja, ki ni odvisen od tega, kako dobre ali slabe so trenutne novice.
• Zavedam se, da je čakanje na "varen" trenutek pogosto najdražja odločitev.

Donosi, obresti, dividende in kapitalski dobički so praviloma obdavčeni; podrobnosti obravnava poglavje o davkih.