Obveznice

Ko kupite delnico, postanete solastnik podjetja. Ko kupite obveznico, postanete posojilodajalec. To je preprosta, a pomembna razlika. Obveznica je v jedru pogodba o posojilu: državi ali podjetju posodite denar, ta pa se zaveže, da vam bo v določenih obdobjih plačeval obresti in vam ob koncu vrnil posojeni znesek. Prav zaradi te narave so obveznice pogosto mirnejši del portfelja, a beseda "mirnejši" ne pomeni "brez tveganja". V tem poglavju razgrnem, kako obveznice delujejo, zakaj njihove cene nihajo in kje se skriva tveganje, ki ga marsikdo spregleda.

Kaj je obveznica in kako prinaša donos

Obveznica ima nekaj osnovnih značilnosti, ki jih je vredno poznati. Nominalna vrednost je znesek, ki vam ga izdajatelj vrne ob dospetju. Kupon je obrestna mera, ki jo izdajatelj plačuje, običajno enkrat ali dvakrat letno. Ročnost je datum, ko je posojilo poplačano. Če kupite obveznico z nominalno vrednostjo 1.000 € in 3 % kuponom z ročnostjo deset let, boste vsako leto prejeli 30 € obresti, ob koncu pa nazaj svojih 1.000 €.

Ključni pojem, ki ga je treba dobro razumeti, je donosnost do dospetja. To ni isto kot kupon. Obveznice se po izdaji namreč trgujejo na trgu in njihova cena se spreminja. Če obveznico kupite ceneje od nominalne vrednosti, je vaš dejanski donos višji od kupona, če dražje, je nižji. Donosnost do dospetja je tisti skupni letni donos, ki bi ga prejeli, če bi obveznico držali do konca in vsa plačila prejeli po načrtu. Ko v medijih slišite, da je "donosnost slovenske desetletne obveznice 3 %", govorijo prav o tem številu, ne o kuponu. Donosi, obresti, dividende in kapitalski dobički so praviloma obdavčeni; podrobnosti obravnava poglavje o davkih.

Zakaj cene obveznic padejo, ko donosnosti zrastejo

To je najpogostejši vir zmede pri obveznicah, a logika je preprosta. Predstavljajte si, da imate obveznico s 3 % kuponom. Naslednji mesec centralna banka dvigne obrestne mere in novo izdane obveznice s podobnim tveganjem ponujajo 4 %. Vaša obveznica s 3 % je zdaj manj privlačna. Nihče je ne bo kupil po prvotni ceni, saj lahko enako varno dobi 4 % drugje. Da postane konkurenčna, mora njena cena pasti, dokler skupni donos za novega kupca ne doseže približno 4 %. Obstoječa cena in nove donosnosti se torej gibljeta v nasprotnih smereh.

Kako močno cena pade, pove trajanje, v stroki znano kot duration. Trajanje meri, kako občutljiva je cena obveznice na spremembe obrestnih mer, in je izraženo v letih. Groba ocena: obveznica s trajanjem sedem let izgubi okoli 7 % vrednosti, če donosnosti zrastejo za en odstotek, in toliko pridobi, če padejo. Daljša ko je ročnost, večje je trajanje in večja so nihanja. Prav to je marsikoga presenetilo v letih 2022 in 2023, ko so "varne" dolgoročne državne obveznice ob naglem dvigu obrestnih mer izgubile precej vrednosti.

Kreditno tveganje: ali boste sploh poplačani

Druga velika os tveganja ni obrestna, ampak kreditna. Vprašanje je preprosto: ali bo izdajatelj res plačal? Bonitetne agencije izdajatelje razvrščajo v razrede. Najboljši se uvrščajo v tako imenovani naložbeni razred (investment grade), kjer je verjetnost neplačila nizka. Pod njim je razred z višjim donosom, ki ga marketing rad imenuje "visokodonosne obveznice", trezneje pa "podinvesticijske" ali ljudsko "junk". Te ponujajo višje kupone prav zato, ker je tveganje neplačila večje.

Če izdajatelj zaide v težave, govorimo o neplačilu. Takrat pride v poštev stopnja poplačila, torej kolikšen del vloženega imetniki na koncu dobijo nazaj. Ta je lahko visoka ali skoraj nična, odvisno od zavarovanja in vrstnega reda poplačila. Pravilo brez izjem je: višji obljubljeni donos skoraj vedno pomeni večje tveganje. Obveznica z 9 % kuponom v svetu, kjer država plačuje 3 %, vam ne podarja šestih odstotkov, ampak vam plačuje za tveganje, ki ga prevzemate.

Državne in podjetniške obveznice

Med državnimi obveznicami so nekatere referenčne točke celega trga. Nemški Bund velja za enega najvarnejših evrskih dolžnikov in je merilo, ob katerem se primerja vse drugo v evrskem prostoru. Ameriške zakladnice (Treasuries) so svetovno referenčno varno zatočišče, a so v dolarjih, kar za evrskega vlagatelja prinese valutno tveganje, o čemer več v nadaljevanju. Slovenija izdaja svoje državne obveznice, dostopne tudi domačim vlagateljem, izdaja pa jih tudi Evropska unija kot celota. Slovenski vlagatelji lahko do slovenskih državnih obveznic, obveznic Evropske unije, nemških in drugih evrskih izdaj ter do širokega nabora skladov in borznih skladov dostopajo prek domačih in tujih posrednikov. Razlika v donosnosti med slovensko in nemško obveznico je tržna ocena dodatnega tveganja in se s časom spreminja.

Podjetniške obveznice so bolj raznolike. Prednostne zavarovane obveznice imajo za seboj konkretno premoženje in se ob težavah poplačajo med prvimi. Prednostne nezavarovane nimajo posebnega zavarovanja, a so še vedno višje v vrsti. Podrejene obveznice se poplačajo šele za vsemi prej naštetimi, zato nosijo višje tveganje in praviloma višji kupon. Posebna vrsta so zamenljive obveznice, ki jih je pod določenimi pogoji mogoče zamenjati za delnice izdajatelja. Vsaka stopnička navzdol po tej lestvici pomeni nekaj več obljubljenega donosa v zameno za nekaj več tveganja.

Skladi obveznic proti posameznim obveznicam

Pri obveznicah obstaja pomembna praktična izbira: kupiti posamezno obveznico ali sklad, ki jih drži na stotine. Posamezna obveznica ima jasen datum dospetja in znan znesek ob koncu, če je seveda izdajatelj poplača. To daje občutek predvidljivosti. Slabost je koncentracija: če ta en izdajatelj zaide v težave, je izpostavljenost velika.

Obvezniški sklad ali borzni sklad razprši tveganje na veliko izdajateljev, a nima fiksnega datuma dospetja, saj sproti dokupuje in prodaja. Njegova cena zato vsak dan niha skupaj z obrestnimi merami in nikoli zares ne "dozori" v eno samo izplačilo. Za večino vlagateljev, ki želijo razpršenost brez ukvarjanja s posameznimi izdaji, je sklad praktičnejši, a se je treba zavedati, da nihanje cene ne izgine, le porazdeli se.

Inflacijsko vezane in valutno tveganje

Navadna obveznica plačuje fiksni kupon, kar pomeni, da inflacija tiho jé njegovo realno vrednost. Če prejemate 3 %, inflacija pa znaša 4 %, realno vsako leto izgubljate kupno moč. Inflacijsko vezane obveznice to delno rešijo tako, da se njihova glavnica ali kupon prilagajata rasti cen. V zameno je njihov začetni donos običajno nižji, saj plačujete za zaščito pred inflacijo.

Valutno tveganje je drugi pogosto spregledan dejavnik. Kot evrski vlagatelj, ki kupi dolarsko ameriško zakladnico, prevzamete dvoje: gibanje obveznice in gibanje tečaja dolarja proti evru. Tudi če obveznica deluje brezhibno, vas lahko padec dolarja spravi v minus, ko znesek pretvorite nazaj v evre. Obstajajo valutno varovane različice skladov, a varovanje ni zastonj in nekaj donosa pobere. Za večino domačih vlagateljev je smiselno, da jedro obvezniškega dela ostane v evrih.

Vloga obveznic v portfelju

Zakaj jih sploh imeti? Obveznice v portfelju opravljajo tri naloge. Prva je relativna stabilnost: kakovostne državne obveznice praviloma nihajo manj kot delnice in lahko ublažijo padce. Druga je dohodek prek rednih kuponov. Tretja je razpršitev, saj se obveznice pogosto ne gibljejo v isti smeri kot delnice, čeprav, pomembno, ta vzorec ni zagotovljen in se je v 2022 začasno porušil, ko so padle obe vrsti hkrati.

Kaj kažejo dokazi

Dolgoletna finančna teorija in praksa kažeta, da kombinacija delnic in obveznic praviloma niha manj kot sam delniški portfelj, ne da bi se temu primerno žrtvoval ves dolgoročni donos. To ni obljuba, ampak opažena lastnost razpršenih portfeljev. Velikost obvezniškega dela je odvisna od vašega časovnega obzorja, sposobnosti prenašanja nihanj in ciljev, ne od splošnega recepta. Prav zato pri JonatanMars Invest sestavo portfelja vežemo na posameznikove okoliščine in ne na enoten obrazec.

Pogoste napake

Lov za najvišjim donosom. Obveznica z izrazito visokim kuponom ni darilo, ampak plačilo za večje tveganje neplačila. Visok donos je opozorilo, ne nagrada.
Spregled trajanja. Mnogi mislijo, da je dolgoročna državna obveznica nujno varna. Ob dvigu obrestnih mer lahko prav dolgoročne obveznice izgubijo največ vrednosti.
Prepričanje, da so obveznice vedno varne. Obstajata dve ločeni tveganji, obrestno in kreditno, in obe lahko prizadeneta vrednost, tudi pri državah.
Spregled inflacije in valute. Fiksni kupon lahko realno izgublja, tuja valuta pa doda nihanje, ki nima nič z obveznico samo.
Mešanje sklada in posamezne obveznice. Sklad ne "dozori" v znano izplačilo; njegova cena niha vsak dan, kar marsikoga preseneti.

Pravilo in kontrolni seznam

Pravilo: pred nakupom obveznice vedno poznajte tri stvari, kdo je dolžnik, kako dolga je ročnost in koliko realnega donosa vam po inflaciji sploh ostane. Donos brez konteksta tveganja ne pove ničesar.

Vem, ali kupujem državno ali podjetniško obveznico in v katerem razredu poplačila je.
Poznam ročnost in vsaj grobo trajanje, torej koliko niha ob spremembi obrestnih mer.
Razlikujem med kuponom in donosnostjo do dospetja.
Vem, ali je obveznica v evrih ali v tuji valuti, in razumem valutno tveganje.
Izbiram med posamezno obveznico in skladom zavestno, ne po naključju.