Osebna bilanca stanja: kaj v resnici imate

Preden govorimo o naložbah, donosih in trgih, je vredno odgovoriti na bolj osnovno vprašanje: kaj v resnici imate? Brez jasne slike svojega premoženja se vse nadaljnje odločanje opira na občutek. Osebna bilanca stanja je preprosto orodje, ki ta občutek nadomesti s številkami.

Kaj je premoženje

Premoženje (neto vrednost) je vse, kar imate, minus vse, kar dolgujete. Sredstva minus obveznosti. Ena sama številka, ki na določen dan pokaže, kje ste. Sama po sebi ni cilj in ni merilo vrednosti človeka, je pa najboljše izhodišče za vsako finančno odločitev.

Vrste sredstev

Sredstva so vse, kar ima vrednost in je vaše:

• gotovina in denar na bančnih računih,
• vezave in varčevanja,
• vrednostni papirji (delnice, obveznice, skladi, ETF-ji),
• nepremičnine (stanovanje, hiša, zemljišče),
• lastništvo podjetja ali poslovnega deleža,
• pokojninska sredstva in naložbeni računi,
• kriptosredstva,
• v nekaterih primerih zbirateljski predmeti in intelektualna lastnina.

Vredno je ločiti med sredstvi, ki prinašajo donos (najemnina, obresti, dividende, rast podjetja), in sredstvi, ki donosa ne prinašajo (avtomobil, osebni predmeti). Oboje je lahko vaše, a le prvo gradi premoženje. Donosi, obresti, dividende in kapitalski dobički so praviloma obdavčeni; podrobnosti obravnava poglavje o davkih.

Vrste obveznosti

Obveznosti so vse, kar dolgujete:

• stanovanjsko posojilo (hipoteka),
• potrošniška posojila,
• dolg na kreditnih karticah,
• leasing,
• poslovna jamstva in dolgovi podjetja, za katere osebno jamčite,
• davčne obveznosti.

Posebej bodite pozorni na poslovna jamstva: osebno jamstvo za dolg podjetja postane vaša osebna obveznost, zato sodi v ta popis.

Obveznosti niso same po sebi slabe. Pomembni so njihova cena (obrestna mera), namen in to, ali jih zanesljivo zmorete odplačevati. K temu se vrnemo v poglavju o dolgu in vzvodu.

Neto vrednost in likvidnost nista isto

To je ena najpomembnejših razlik v osebnih financah. Človek je lahko premožen, a nelikviden. Predstavljajte si nekoga, ki ima v lasti nepremičnino in delež v podjetju, na računu pa malo denarja. Na papirju je bogat, a če nepričakovano potrebuje večji znesek, ga ne more hitro pridobiti, ne da bi nekaj na hitro in slabo prodal.

Likvidnost pomeni, kako hitro in brez izgube vrednosti lahko sredstvo spremenite v denar. Gotovina je povsem likvidna, delnice precej, nepremičnina malo. Zdravo premoženje ni le veliko, ampak ima tudi dovolj likvidnega dela za življenje in nepričakovane dogodke.

Osebni računovodski izkaz

Dovolj sta dva preprosta pregleda:

• Bilanca stanja (enkrat na leto): na eni strani sredstva, na drugi obveznosti, razlika je neto vrednost. Cilj ni natančnost na evro, ampak realna slika.
• Izkaz prihodkov in odhodkov (mesečno ali četrtletno): koliko denarja pride in koliko ga odide. Razlika je tisto, kar lahko spremenite v premoženje.

Ključni kazalniki

Nekaj preprostih razmerij pove več kot ena sama številka:

• Stopnja varčevanja: kolikšen delež neto prihodka prihranite in naložite. Najpomembnejši kazalnik, ki je v vaših rokah.
• Razmerje dolg/dohodek: koliko vašega prihodka gre za odplačila dolgov.
• Pokritost z varnostno rezervo: koliko mesecev nujnih stroškov pokrijejo vaši likvidni prihranki.
• Stopnja vlaganja: kolikšen del premoženja je dejansko naložen in ne leži.
• Likvidnostno razmerje: kolikšen del premoženja je hitro dostopen.

Konkretne ciljne vrednosti so odvisne od vašega položaja, zato jih bomo obravnavali v naslednjih poglavjih (zlasti o varnostni rezervi in dolgu).

Pogoste napake

• Štetje doma kot naložbe. Stanovanje, v katerem živite, je hkrati streha nad glavo in strošek, ne le naložba. To je smiselno ločiti.
• Spregledan dolg na karticah. Drag potrošniški dolg pogosto razvrednoti dober donos naložb.
• Precenjevanje nelikvidnih sredstev. Vrednost podjetja ali zbirke je negotova, dokler je dejansko ne unovčite.
• Spremljanje le neto vrednosti, ne likvidnosti. Premožen, a nelikviden položaj je tvegan.

Pravilo in vaja

Pravilo: kar merite, lažje upravljate. Enkrat na leto, na isti datum, sestavite svojo bilanco stanja. Spremljajte spremembo neto vrednosti in stopnjo varčevanja, ne dnevnega nihanja posameznih naložb.

Vaja: na en list napišite vsa sredstva in vse obveznosti. Izračunajte neto vrednost. Nato z barvo označite, kolikšen del sredstev je likviden. Ti dve številki sta izhodišče vsega, kar sledi.