Pričakovani donosi

Donosa prihodnjih let nihče ne pozna. A to ne pomeni, da so vse številke enako verjetne. Realna pričakovanja so eno najmočnejših orodij vlagatelja, saj prav napačna pričakovanja najpogosteje vodijo v slabe odločitve.

Zakaj so pričakovanja pomembna

Vlagatelj, ki pričakuje nerealno visok donos, bo verjetno preveč tvegal, razočaran prodal ob prvem padcu ali nasedel ponudbi, ki obljublja preveč. Vlagatelj z realnimi pričakovanji mirneje prenaša nihanje in vztraja pri načrtu. Pričakovanja torej ne oblikujejo le številk v preglednici, ampak vaše vedenje, to pa je pogosto pomembnejše od izbire naložb.

Zgodovinski donosi

Zgodovina ponuja grobo orientacijo, ne napovedi. Na dolge roke so se naložbeni razredi vedli različno: delnice so v povprečju prinašale višji donos od obveznic in denarja, a z večjim nihanjem; obveznice manj, a stabilneje; denar najmanj, a najbolj zanesljivo nominalno. Nepremičnine in zlato so imeli svojo vlogo. Konkretnih zgodovinskih odstotkov tu namenoma ne navajamo kot dejstvo, saj so močno odvisni od obdobja, trga in valute. Pravilo, ki velja širše: višji pričakovani donos praviloma spremlja višje tveganje.

Izhodiščno vrednotenje šteje

Eden najbolj spregledanih dejavnikov prihodnjega donosa je cena, po kateri vstopite. Visoko izhodiščno vrednotenje (drag trg) zgodovinsko praviloma pomeni nižje prihodnje pričakovane donose, in obratno. To ne pove, kaj se bo zgodilo prihodnje leto (drago lahko ostane drago še dolgo), pove pa nekaj o desetletju pred vami. Zato je pošteno reči: donos ni lastnost naložbe, ampak razmerja med naložbo in ceno zanjo.

Donosnost obveznic kot sidro

Pri obveznicah obstaja koristna bližnjica. Donosnost do dospetja (yield to maturity) ob nakupu je dobro izhodišče za pričakovani donos, če obveznico držite do dospetja in izdajatelj ne propade. To je ena redkih naložb, kjer je pričakovani donos razmeroma berljiv vnaprej. Pri delnicah take preproste številke ni, zato so pričakovanja nujno bolj groba. Več o tem v poglavju o obveznicah.

Realne dolgoročne predpostavke

Namesto ene številke je pošteno razmišljati v scenarijih:

• konservativni (stvari gredo slabše od povprečja),
• osnovni (nekje okoli dolgoročnih izkušenj),
• optimistični (stvari gredo bolje od povprečja).

Načrt, ki zdrži tudi v konservativnem scenariju, je veliko bolj robusten od načrta, ki deluje le, če se uresniči optimistični.

Nevarnost ekstrapolacije

Človeški um rad podaljša bližnjo preteklost v prihodnost. Kar je v zadnjih letih najbolj raslo, se zdi najbolj varna stava za naprej. Zgodovina pogosto pokaže nasprotno: nekdanji zmagovalci niso nujni zmagovalci prihodnosti, pogosto prav zato, ker so postali predragi. Previdnost do "tega, kar očitno deluje", je znak zrelega vlagatelja.

Sestava osebne predpostavke donosa

Vaš realni pričakovani donos ni splošna številka iz medijev, ampak rezultat vašega položaja. Nanj vplivajo:

• inflacija (zanima nas realni, ne nominalni donos),
• provizije in stroški (znižujejo donos, glej poglavje o provizijah),
• davki (šteje donos po obdavčitvi),
• razporeditev sredstev (več delnic, višji pričakovani donos in tveganje),
• časovni okvir (daljši okvir prenese več nihanja),
• valuta (kot vlagatelj v evrskem območju vaš donos meri evro, naložbe v tujih valutah pa prinašajo dodatno valutno tveganje).

Smiselno je izhajati od razumne predpostavke za svoj portfelj, od nje odšteti stroške, davke in inflacijo ter pogledati, kaj realno ostane. Ta "realni, neto" donos je tisto, kar gradi premoženje. Donosi, obresti, dividende in kapitalski dobički so praviloma obdavčeni; podrobnosti obravnava poglavje o davkih.

Pogoste napake

• Pričakovanje včerajšnjih donosov kot zagotovila za jutri.
• Spregled stroškov, davkov in inflacije pri oceni donosa.
• Ekstrapolacija nedavnih zmagovalcev v prihodnost.
• Ena sama optimistična številka namesto razpona scenarijev.

Pravilo

Načrtujte za konservativni scenarij, presenečenja navzgor pa sprejmite z veseljem. Realna, raje nekoliko nižja pričakovanja vodijo v boljše vedenje in trdnejši načrt kot optimizem, ki ob prvem padcu razpade.