Varnostna rezerva in finančna odpornost

Preden prevzamete tržno tveganje, potrebujete blazino. Varnostna rezerva je denar, ki vam omogoča, da nepričakovan dogodek (izguba dohodka, okvara, bolezen) ne prisili v slabo odločitev, na primer v prodajo naložb v najslabšem trenutku. To poglavje je o odpornosti: kako poskrbeti, da vas življenje ne ujame nepripravljene.

Zakaj je denar kljub inflaciji še vedno sredstvo

V vodniku večkrat poudarjamo, da denar na dolgi rok izgublja kupno moč. To drži, a denar ima vlogo, ki je naložbe ne morejo nadomestiti: likvidnost, izbiro in mir. Likvidnost pomeni, da je takoj na voljo. Izbira pomeni, da vas ne sili v prodajo drugih sredstev ob nepravem času. Mir pomeni, da mirneje prenašate nihanje naložb, ker veste, da kratkoročno niste odvisni od njih. Varnostna rezerva torej ni "neizkoriščen" denar, ampak denar, ki opravlja povsem določeno nalogo.

Koliko je dovolj

Pravilo izhaja iz vaših nujnih mesečnih stroškov, ne iz celotne porabe. Groba izhodišča:

• Redno zaposleni: pogosto se omenja rezerva v višini več mesecev nujnih stroškov. Bolj ko je zaposlitev stabilna, bližje spodnji meji ste lahko.
• Podjetniki in samozaposleni: smiselno je več, saj so prihodki manj predvidljivi.
• Upokojenci: rezerva ima drugo vlogo, pokrivanje stroškov brez prodaje naložb ob padcih trga (o tem v poglavju o investiranju pred upokojitvijo in v njej).
• Družine: več odvisnih članov pomeni večjo potrebno rezervo.

Namesto da iščete eno "pravo" številko, si zastavite vprašanje: koliko mesecev bi zmogli živeti, če bi prihodek nenadoma izginil? Ta odgovor je vaša ciljna rezerva.

Kje hraniti varnostno rezervo

Varnostna rezerva mora biti likvidna in stabilna, ne donosna. Njena naloga ni rasti, ampak biti tam, ko jo potrebujete. Možnosti:

• bančni račun ali varčevalni račun: najbolj dostopno; bančni depoziti so v EU zajamčeni do določene meje na vlagatelja in banko, v EU poenoteno na 100.000 €, zato je depozit do te meje zelo varen, hkrati pa je smiselno zelo velikih zneskov ne kopičiti pri eni sami banki nad to mejo;
• vezava s kratko ročnostjo: nekoliko višja obrestna mera, a manj prožno;
• sklad denarnega trga ali kratkoročni državni instrumenti: likvidni in razpršeni in tako razpršijo tudi tveganje izpostavljenosti eni banki, a to je naložba, ne zajamčen depozit (več v poglavju o denarju in denarnem trgu).

Ključno je, da rezerve ne izpostavite večjemu tržnemu tveganju. Denar, ki ga boste morda potrebovali prihodnji mesec, ne sodi na delniški trg.

Kdaj raje ne investirajte

Investiranje ni vedno prava poteza. Smiselno se mu je začasno odpovedati, ko:

• imate kratek časovni okvir (denar boste potrebovali kmalu),
• imate nestabilen prihodek in še nimate rezerve,
• imate drag potrošniški dolg (odplačilo je pogosto bolj zanesljiv "donos" kot naložba),
• vas čaka velik izdatek (nakup nepremičnine, prenova).

V teh primerih je gradnja rezerve ali odplačilo dolga praviloma pred prevzemanjem tržnega tveganja.

Zavarovanje kot obvladovanje tveganja

Varnostna rezerva pokrije manjše pretrese. Velike, redke dogodke pa je smiselno prenesti na zavarovalnico. Premislite o ustreznem življenjskem, nezgodnem in zdravstvenem zavarovanju ter o zavarovanju premoženja in odgovornosti. Cilj zavarovanja ni donos, ampak da en sam dogodek ne poruši celotnega finančnega načrta. Več o razliki med zavarovanjem in varovanjem pred tveganjem v poglavju o obvladovanju tveganj.

Pogosta napaka

Najpogostejša napaka v tem delu osebnih financ je agresivno investiranje brez denarne blazine. Tak vlagatelj je ob prvem nepričakovanem dogodku prisiljen prodati naložbe, pogosto ravno takrat, ko so cene nizke. Tako se kratkoročna nesreča spremeni v trajno izgubo. Vrstni red je pomemben: najprej blazina, šele nato tveganje.

Pravilo in kontrolni seznam

Pravilo: najprej likvidnost, šele nato donos. Naložbe naj nosijo dolgoročni denar, ne denarja za prihodnji mesec.

Kontrolni seznam finančne odpornosti:

• Poznam svoje nujne mesečne stroške.
• Imam rezervo, ki pokrije več mesecev teh stroškov.
• Rezerva je likvidna in stabilna, ne izpostavljena delniškemu trgu.
• Velika tveganja (smrt, invalidnost, večja škoda) so smiselno zavarovana.
• Drag potrošniški dolg je pod nadzorom ali odplačan.