Alternativne naložbe

Ko ima nekdo razprt portfelj delnic in obveznic in se sprašuje, kaj še obstaja zunaj tega okvira, prej ali slej naleti na izraz alternativne naložbe. Pod tem dežnikom se skriva pisana druščina: skladi, ki stavijo na rast in padec hkrati, strategije, ki kupujejo in prodajajo terminske pogodbe na žito in obrestne mere, deleži v cestninskih avtocestah, pa tudi steklenice vina, slike in mehanske ure. Skupno jim je predvsem to, da niso navadne delnice ali obveznice in da obljubljajo donos, ki naj bi se gibal drugače kot trg. To je privlačno, a privlačnost pogosto zasenči vprašanja, ki jih moramo postaviti najprej: koliko to stane, kako likvidno je in ali sploh razumemo, kaj kupujemo. To poglavje je zemljevid tega sveta, ne vabilo vanj.

Hedge skladi: aktivno upravljanje z več svobode

Hedge sklad je v jedru sklad, ki ima več svobode kot navadni vzajemni sklad. Lahko hkrati kupuje vrednostne papirje, za katere meni, da bodo zrasli, in prodaja na kratko tiste, za katere meni, da bodo padli (temu pravimo strategija long-short). Lahko si izposoja denar, da poveča vložek, in uporablja izvedene finančne instrumente. Iz te svobode izhaja več družin strategij. Makro skladi stavijo na velike premike v gospodarstvu, na valute, obrestne mere in surovine. Arbitražne strategije iščejo majhne razlike v cenah istih ali podobnih instrumentov in upajo, da se bodo razlike zaprle. Dogodkovne strategije se osredotočajo na konkretne dogodke, na primer na prevzeme in združitve podjetij, kjer se izid v veliki meri odloča pravno in poslovno, ne le tržno.

Težava hedge skladov je redko ideja, pogosto pa cena in dostopnost. Klasična provizijska struktura je bila dolga leta dve plus dvajset, torej približno 2 % letne upravljavske provizije in 20 % udeležbe na dobičku. Po takih stroških mora biti upravljavec res zelo dober, da bralcu po vseh odbitkih sploh ostane več kot pri preprostem, poceni razpršenem portfelju. Mnogi tega ne dosežejo.

Kaj kažejo dokazi

Splošen vzorec, ki ga raziskave že dolgo opisujejo, je velik razpon med najboljšimi in najslabšimi skladi ter pomemben učinek visokih provizij na končni donos vlagatelja. Povprečje skupine pogosto razočara prav zaradi stroškov.

Upravljane terminske pogodbe: ko trend postane strategija

Upravljane terminske pogodbe so strategije, ki sistematično trgujejo s terminskimi pogodbami na delniške indekse, obveznice, valute in surovine. Najbolj znana med njimi je sledenje trendu: računalniški model zazna, da neka cena vztrajno raste, in se postavi na rast, ko pa trend obrne, zamenja stran. Zanimiva lastnost teh strategij je tako imenovani krizni donos. V daljših, izrazitih padcih trgov, ko delnice mesece padajo, lahko sledilci trenda zaslužijo prav zato, ker stavijo v smer padca. Niso čarobni in v nenadnih, ostrih obratih pogosto izgubijo, a v zgodovini so se v nekaterih dolgih krizah obnesli drugače kot delnice. Prav to drugačno obnašanje je njihova glavna vrednost v portfelju, ne pa raven donosa sama po sebi.

Infrastruktura: počasen, otipljiv denarni tok

Naložbe v infrastrukturo pomenijo lastništvo ali financiranje fizičnih objektov, ki jih družba potrebuje vsak dan: cestninskih cest, pristanišč, vodovodov, energetskih omrežij, obnovljivih elektrarn. Privlačnost je v naravi denarnih tokov. Ti so pogosto dolgoročni, predvidljivi in pogosto pogodbeno ali regulatorno vezani na inflacijo, kar pomeni, da prihodki rastejo skupaj z rastjo cen. Za vlagatelja, ki ga skrbi izguba kupne moči, je ta vez z inflacijo lahko dragocena. Po drugi strani so taki projekti dolgoročni, občutljivi na obrestne mere in pogosto izpostavljeni regulaciji in politiki, saj o cestninah in cenah vode pogosto odloča država. Dostop za posameznika je največkrat posreden, prek skladov ali borznih družb, ki upravljajo tako premoženje.

Umetnost, vino, ure, zbirateljstvo: lepota, ki se težko proda

Slike, redka vina, mehanske ure, znamke in podobni zbirateljski predmeti zaplenijo domišljijo, ker so otipljivi in lepi, včasih pa res pridobijo na vrednosti. A kot naložbeni razred imajo lastnosti, ki jih je treba jasno povedati. Prvič, so nelikvidni: dobrega kupca po pošteni ceni lahko čakaš mesece ali leta. Drugič, zahtevajo pravo strokovnost; brez nje je vlagatelj žrtev hitrih posrednikov in ponaredkov. Tretjič, razmiki med nakupno in prodajno ceno so visoki, k temu pa se prištejejo še provizije dražbenih hiš, zavarovanje, hramba in skrb za predmet. Vmesni stroški lahko pojedo velik del morebitnega dobička. Tak predmet ne prinaša obresti ali dividend; ves donos je odvisen od tega, da bo nekdo nekoč zanj plačal več. Zato velja preprosto vodilo: kupuj zato, ker te veseli in ker se na to spoznaš, morebiten dobiček pa jemlji kot prijetno presenečenje, ne kot načrt.

Medsebojno posojanje: posojilodajalec postaneš ti

Pri medsebojnem posojanju (znano tudi kot platformno posojanje) prek spletne platforme posodiš denar posameznikom ali manjšim podjetjem in v zameno prejemaš obresti. Obljubljene obrestne mere so pogosto višje od bančnih, a višja obljuba je vedno tudi opozorilo, da je tveganje višje. Tu sta dve plasti tveganja. Prvo je kreditno: posojilojemalec lahko preneha odplačevati in del denarja je izgubljen, kar se v slabših gospodarskih obdobjih zgodi pogosteje. Drugo je platformno: sama platforma je podjetje, ki lahko propade, in takrat ni le vprašanje, kdo bo izterjal posojila, ampak ali je bil tvoj denar sploh ustrezno ločen od premoženja podjetja. Razpršitev čez veliko majhnih posojil zniža prvo tveganje, drugega pa ne odpravi.

Alternative v portfelju: razpršitev z drobnim tiskom

Glavni argument za alternative je razpršitev. Če se neka naložba giblje drugače kot delnice in obveznice, lahko niha skupaj z manj nihaji celotnega portfelja in ublaži udarce v slabih letih. To je resničen in razumen razlog, a ima drobni tisk. Alternative so praviloma dražje, manj likvidne, manj pregledne in zahtevnejše za razumevanje. Pogosto je težko vnaprej preveriti, ali strategija res deluje, kot trdi prodajalec. Zato velja preprosto načelo: alternativa naj v portfelj vstopi le, če razumemo, kaj počne, zakaj naj bi se gibala drugače, koliko nas stane in kako hitro lahko pridemo do svojega denarja. Če na katero od teh vprašanj ni jasnega odgovora, je odgovor verjetno ne.

Za slovenskega vlagatelja je dostop do mnogih alternativ omejen ali posreden, pogosto prek skladov, zavarovalnih produktov ali tujih platform. Marsikatera strategija je v EU dostopna le profesionalnim ali dobro premožnim vlagateljem, za kar veljajo posebni pogoji. Dostop ureja delitev MiFID II na profesionalne in neprofesionalne vlagatelje, nekatere oblike (na primer skladi tipa ELTIF) pa so po ureditvi ELTIF 2.0 od leta 2024 ob primernostnih varovalih dostopne tudi malim vlagateljem. Pred kakršno koli odločitvijo zato preveri, ali je ponudnik ustrezno licenciran in nadzorovan, saj nereguliranih ponudb alternativnih naložb ne manjka. Donosi, obresti in morebitni dobički pri prodaji so praviloma obdavčeni; podrobnosti obravnava poglavje o davkih.

Pogoste napake

• Visok obljubljen donos berejo kot priložnost, ne kot opozorilo, da je tveganje večje.
• Spregledajo skupne stroške: upravljavsko provizijo, udeležbo na dobičku, razmike med ceno nakupa in prodaje, hrambo in zavarovanje.
• Likvidnost vzamejo za samoumevno in se znajdejo v naložbi, iz katere mesece ali leta ne morejo izstopiti po pošteni ceni.
• Mešajo veselje in naložbo: zbirateljski predmet kupijo kot pokojninski načrt, ne kot strast, na katero se spoznajo.
• Pozabijo na platformno tveganje pri posojanju in mislijo le na posameznega posojilojemalca.

Pravilo in kontrolni seznam

Alternativa naj vstopi v portfelj šele, ko razumeš njeno vlogo, njeno ceno in svojo pot ven. Naj bo dopolnilo dobro razpršenemu jedru, nikoli njegova zamenjava.

• Znam v eni povedi povedati, zakaj se ta naložba giblje drugače kot delnice in obveznice.
• Poznam vse stroške: provizijo, udeležbo na dobičku, razmike in stroške hrambe.
• Vem, kako hitro in po kakšni ceni lahko izstopim.
• Razumem, kaj se zgodi z mojim denarjem, če propade upravljavec ali platforma.
• Delež alternativ je dovolj majhen, da me morebitna izguba ne ogrozi.

Pri JonatanMars Invest k alternativam pristopamo previdno in jih obravnavamo kot dodatek dobro zgrajenemu jedru portfelja, ne kot njegovo bližnjico.