Časanje trga in lov za donosi

Malokatera ideja je za vlagatelja tako mamljiva kot ta: prodati tik pred padcem in se vrniti tik pred okrevanjem. Na papirju zveni preprosto, v glavi pa nam ponuja občutek nadzora nad nečim, kar je v resnici negotovo. Prav tu se skriva past. Časanje trga in lov za donosi sta dve plati istega vedenja, ki večino ljudi stane več, kot mislijo. V tem poglavju pogledamo, zakaj nas oba tako vlečeta, zakaj sta v praksi tako težka in katera preprosta pravila nam pomagajo, da se jima izognemo.

Zakaj je časanje tako zapeljivo

Časanje trga je poskus, da bi vstopali in izstopali ob pravih trenutkih: prodali, ko slutimo padec, in kupili, ko slutimo dno. Privlačno je predvsem zato, ker nam obljublja nadzor. Ko trgi nihajo, se počutimo nemočne, in misel, da bi lahko z nekaj potezami ubežali bolečini, je tolažilna. Daje nam občutek, da nismo le potniki, ampak vozniki.

Težava je v tem, da uspešno časanje zahteva dvojno pravočasnost. Pravilno moraš izstopiti in nato še pravilno ponovno vstopiti. Že prva odločitev je težka, ker zahteva, da napoveš nekaj, česar nihče ne zna zanesljivo napovedati. Druga je pogosto še težja, saj se vstop nazaj zgodi takrat, ko so novice najslabše in je strah največji. Ravno takrat, ko bi se moral vrniti, ti vsak instinkt govori, naj ostaneš ob strani.

Cena izostanka iz trga

Velik del dolgoročnega donosa se zgodi v zelo majhnem številu dni, pogosto prav v dneh, ko je vzdušje na trgu najbolj turobno. Najmočnejši dvigi so namreč nenavadno blizu največjih padcev, včasih le dan ali dva narazen. Kdor v strahu izstopi, da bi se izognil padcem, prepogosto zamudi tudi okrevanje.

Tu se splača biti previden s konkretnimi številkami, saj so odvisne od trga in obdobja, ki ju gledamo. Načelo pa drži ne glede na natančno številko: ker so najboljši in najslabši dnevi tesno prepleteni, je tisti, ki skuša ujeti le dvige in se izogniti padcem, v resni nevarnosti, da zamudi oboje.

Lov za donosi

Lov za donosi je drugačna oblika iste napake. Tu ne skušamo ujeti pravega trenutka, ampak sledimo uspešnosti: kupimo sklad ali naložbo, ki je v zadnjem obdobju močno zrasla, ker domnevamo, da se bo zgodba nadaljevala. Oglasi, lestvice in pogovori med znanci nas vlečejo prav v tisto, kar je že drago.

Težava je, da pretekla uspešnost ni zanesljiv pokazatelj prihodnje. Marsikdaj kupimo blizu vrha cikla, potem pa razočarani prodamo, ko se gibanje obrne. Tako se ujamemo v vzorec, ki je natanko nasproten zdravi pameti: kupujemo drago in prodajamo poceni. Razlika med donosom, ki ga prikaže sklad, in donosom, ki ga dejansko doživi povprečen vlagatelj, se pogosto pripiše prav temu vstopanju in izstopanju ob napačnih trenutkih.

Panična prodaja

Če moram izpostaviti eno samo vedenje, ki vlagatelje stane največ, je to panična prodaja med padcem. Padec na papirju je neprijeten, a dokler ne prodaš, je izguba neuresničena in se lahko sčasoma popravi. V trenutku, ko v strahu prodaš, pa neuresničeno izgubo spremeniš v resnično in se hkrati postaviš pred drugo težko odločitev: kdaj sploh ponovno vstopiti.

Ravno tu se sklene najbolj boleč krog. Človek proda blizu dna, ko je bolečina največja, nato pa čaka na "jasen znak", ki nikoli ne pride dovolj zgodaj, in se vrne šele, ko so cene spet visoke. Časanje, lov za donosi in panika se tako stekajo v isto reko, ki nas odnaša stran od mirnega, doslednega vlaganja.

Kaj kažejo raziskave

Vedenjske finance že desetletja preučujejo, zakaj se vlagatelji vedemo tako. Med dobro raziskanimi pojavi sta nenaklonjenost izgubam, torej da nas izguba boli bolj, kot nas razveseli enako velik dobiček, in čredni nagon, da delamo to, kar počnejo drugi. Oba nas potiskata prav v napačne odločitve ob napačnem času.

Skupno sporočilo teh raziskav je spodbudno: napake niso znak nesposobnosti, ampak povsem človeške in predvidljive. Ker so predvidljive, jih lahko vnaprej omejimo z dobro postavljenimi pravili, ne pa da se zanašamo na samonadzor v trenutku, ko smo najbolj prestrašeni ali navdušeni.

Kako zmanjšati napake

Najmočnejše orodje je odločitev, sprejeta v mirnem času, ki velja tudi v nemirnem. To je smisel izjave o naložbeni politiki, kratkega zapisa, v katerem si že vnaprej določiš svoje cilje, časovni okvir, razdelitev med naložbenimi razredi in pravila, kako boš ravnal ob padcih. Ko nato pridejo težki dnevi, ne odločaš na novo pod pritiskom, ampak le slediš tistemu, kar si zapisal trezne glave.

Drugo orodje je samodejno investiranje, torej redno vlaganje stalnega zneska ne glede na razpoloženje na trgu. S tem si vzameš breme odločanja o pravem trenutku in hkrati kupuješ tako v dragih kot v poceni obdobjih. Tretje orodje so vnaprej dogovorjena pravila uravnoteženja: ko se razmerja v portfelju zaradi gibanja trgov preveč premaknejo, jih vrneš nazaj proti načrtu. Uravnoteženje te mimogrede prisili, da prodaš nekaj tistega, kar je zraslo, in dokupiš tistega, kar je padlo, kar je ravno nasprotje panike in lova za donosi.

Disciplina ima poleg čustvene tudi povsem oprijemljivo plat: vsako pogosto trgovanje s sabo prinese stroške, ki donos dodatno znižajo, zato manj nervoznega vstopanja in izstopanja praviloma pomeni manj stroškov in manj priložnosti za napake. Donosi, obresti, dividende in kapitalski dobički so praviloma obdavčeni; podrobnosti obravnava poglavje o davkih.

Kdaj se splača strokovna pomoč

Marsikdo zna pravila zapisati, a jih v viharju težko upošteva sam. Tu je prava vrednost svetovalca ali upravljavca premoženja pogosto manj v izboru posameznih naložb in bolj v tem, da te zadrži pred čustveno odločitvijo ob napačnem trenutku. Glas, ki te v padcu spomni na tvoj načrt, ima lahko sčasoma večjo težo kot katerakoli posamezna naložbena ideja.

Pri JonatanMars Invest na disciplino gledamo kot na osrednji del procesa, ne kot na dodatek, prav zato, ker se vedenjske napake najdražje zaračunajo prav takrat, ko se zdijo najbolj upravičene. Kakšna oblika pomoči je primerna zate in ali je sploh potrebna, je odvisno od tvojega položaja, zato se o tem pogovori na posvetu in ne na podlagi splošnega gradiva.

Pogoste napake

• Prodaja sredi padca v upanju, da boš "počakal, da se umiri", brez vnaprej določenega pravila, kdaj se boš vrnil.
• Nakup sklada ali naložbe predvsem zato, ker je v zadnjem letu močno zrasla, kar je pogosto znak, da je že draga.
• Prepričanje, da boš znal izstopiti tik pred padcem in vstopiti tik pred okrevanjem, čeprav to zahteva dvojno pravočasnost.
• Pogosto preverjanje portfelja in spreminjanje načrta ob vsaki novici, kar krepi občutek, da je treba ves čas nekaj početi.
• Mešanje preteklih donosov s pričakovanji, kot da je močna preteklost obljuba prihodnosti.

Pravilo in kontrolni seznam

Pravilo je preprosto: odloči se trezne glave, vnaprej, in v nemiru le sledi svojemu načrtu, namesto da ga spreminjaš pod pritiskom čustev.

• Imam zapisano izjavo o naložbeni politiki s cilji, časovnim okvirom in razdelitvijo naložb.
• Vlagam samodejno in redno, ne glede na razpoloženje na trgu.
• Imam vnaprej določena pravila uravnoteženja in se jih držim.
• Vnaprej vem, kako bom ravnal ob večjem padcu, in tega ne odločam šele takrat.
• Naložb ne izbiram zgolj po pretekli uspešnosti zadnjega obdobja.