Vlagatelj je pogosto najšibkejši člen

Ko gledamo, zakaj nekdo na dolgi rok doseže slabši rezultat od trga, v katerega je vlagal, redko najdemo krivca v gospodarstvu ali v izbiri naložb. Najpogosteje gre za vrsto majhnih, čustveno obarvanih odločitev, ki so se v trenutku zdele povsem razumne. Človek je v investiranju pogosto najšibkejši člen verige. Dobra novica je, da te slabosti niso znak nesposobnosti, ampak del tega, kako delujejo naši možgani. Ko jih prepoznamo, se lahko zaščitimo pred njimi.

Zakaj inteligenca ni dovolj

Marsikdo verjame, da bo na borzi uspel, če je le dovolj pameten in dovolj bere. Žal stvari ne delujejo tako preprosto. Inteligenca pomaga pri razumevanju podjetij in številk, a odločitve sprejemamo z istimi možgani, ki so se razvili za preživetje, ne za kapitalske trge. Ko vrednost portfelja v nekaj tednih pade za petino, se vključi isti del možganov, ki se odzove na nevarnost. Razum stopi v ozadje, čustva pa prevzamejo krmilo.

Zato med vlagatelji z najvišjo izobrazbo prav tako pogosto najdemo paniko ob padcih in evforijo ob rasti. Znanje je nujno, a ni dovolj. Brez sistema, ki nas varuje pred lastnimi odzivi, tudi najbolj bistroumna analiza ne pomaga veliko, če jo v napačnem trenutku zavržemo.

Kaj sploh so vedenjske finance

Vedenjske finance so področje, ki združuje ekonomijo in psihologijo. Klasična teorija je dolgo predpostavljala, da se ljudje odločamo razumno in v svojo korist. Raziskovalci pa so opazili, da v resnici sistematično delamo iste vrste napak. Ne gre za naključja, ampak za vzorce, ki se ponavljajo pri večini ljudi, ne glede na izkušnje.

Te vzorce imenujemo pristranskosti. Niso napaka značaja, ampak miselne bližnjice, ki so nam v vsakdanjem življenju pogosto koristne, na trgih pa nas zavedejo. V nadaljevanju si oglejmo tiste, ki vlagateljem povzročajo največ škode.

Pretirana samozavest

Velika večina voznikov se ima za nadpovprečno dobre, kar je seveda statistično nemogoče. Enako velja za vlagatelje. Ko v anketah ljudi vprašajo o njihovih sposobnostih izbiranja naložb, se jih izrazito več kot polovica uvrsti nad povprečje.

Pretirana samozavest nas pripelje do tega, da preveč trgujemo, prepogosto menjamo naložbe in podcenjujemo tveganje. Verjamemo, da znamo izbrati prave delnice in pravi trenutek, čeprav dokazi kažejo, da je to izjemno težko tudi za poklicne upravljavce. Posledica je več stroškov, več davčnih dogodkov in pogosto slabši rezultat kot pri preprostem, potrpežljivem pristopu.

Nenaklonjenost izgubi

Eno najmočnejših odkritij vedenjskih financ je, da nas izgube prizadenejo bolj, kot nas razveselijo enako veliki dobički. Občutek ob izgubi 1.000 € je tipično močnejši od veselja ob dobičku 1.000 €. To pomeni, da se v boju proti neprijetnemu občutku pogosto odločimo nerazumno.

V praksi to vidimo na dva načina. Vlagatelji predolgo držijo naložbe, ki padajo, ker prodaja pomeni priznanje izgube. Hkrati prehitro prodajo tisto, kar raste, da bi si zagotovili občutek zmage. To je ravno nasprotno od tega, kar bi pogosto bilo smiselno. Strah pred izgubo nas tudi odvrača od vstopa na trg po večjih padcih, prav takrat, ko so cene nižje.

Pristranskost bližnjine

Naši možgani dajejo nedavnim dogodkom večjo težo, kot si zaslužijo. Če je trg zadnje leto močno rasel, podzavestno pričakujemo, da se bo rast nadaljevala. Če je zadnje mesece padal, se nam zdi, da bo padal v nedogled. Dolga zgodovina, ki kaže, da trgi nihajo in si po padcih pogosto opomorejo, zbledi pred svežim spominom.

Ta pristranskost je nevarna, ker nas vodi k nakupom na vrhuncih navdušenja in k prodaji v dnu obupa. Posledica je vlaganje, ki teče ravno v napačnem ritmu. Zdravilo je, da se vedno znova vračamo k daljšemu obdobju in se vprašamo, ali nas vodijo dejstva ali zgolj zadnjih nekaj mesecev.

Potrditvena pristranskost

Ko se enkrat za nekaj odločimo, začnemo iskati informacije, ki potrjujejo našo izbiro, in spregledamo tiste, ki ji nasprotujejo. Če smo kupili delnico nekega podjetja, beremo predvsem dobre novice o njem in odmislimo opozorilna znamenja. Tako se sami sebi zdimo vse bolj prepričljivi, čeprav le slišimo odmev lastnega mnenja.

Na trgih je to drago. Naložbena teza naj vzdrži tudi soočenje z nasprotnimi argumenti. Kdor zavestno išče razloge, zakaj bi se lahko motil, sprejema bolj uravnotežene odločitve od tistega, ki išče le potrditev.

Čredni nagon

Ljudje smo družbena bitja in v negotovosti se naslonimo na to, kar počnejo drugi. Če vsi okoli nas kupujejo neko naložbo, se nam zdi nevarno ostati ob strani. Ta nagon nas je v zgodovini pogosto varoval, na trgih pa ustvarja balone in panike. Množica navdušeno kupuje na vrhu in prestrašeno prodaja na dnu.

Sledenje množici daje občutek varnosti, a ravno tedaj, ko so vsi enakega mnenja, je tveganje pogosto največje. Samostojna presoja je neudobna, a je eno redkih orodij, ki nas zares loči od povprečnega, čustveno gnanega vedenja. Pristranskost ne pozna meja in deluje enako pri slovenskem kot pri tujem vlagatelju. Posebej velja biti pozoren v okoljih, kjer je naložbenih izkušenj manj in kjer lahko zgodbe na družbenih omrežjih hitro sprožijo čredni nagon.

Sidranje

Sidranje pomeni, da se naša presoja oklene neke prve številke, čeprav ni pomembna. Klasičen primer je cena, po kateri smo nekoč kupili neko naložbo. Če smo delnico kupili po 50 €, se nam zdi pri 40 € poceni in pri 60 € draga, čeprav je za prihodnost povsem nepomembno, koliko smo plačali mi. Pomembno je le, koliko je naložba vredna danes in kakšni so njeni obeti.

To sidro nas pogosto ohranja v slabih naložbah, ker čakamo, da se cena vrne na našo nakupno raven, namesto da bi se vprašali, ali bi to naložbo danes sploh kupili.

Mentalno računovodstvo

Denar je denar, a v glavi ga razvrščamo v ločene predalčke in z vsakim ravnamo drugače. Trinajsto plačo ali dobitek na loteriji zapravimo lažje kot enako vsoto, ki smo jo prislužili z delom. V investiranju to pomeni, da z denarjem, za katerega menimo, da smo ga "že dobili kot dobiček", tvegamo bolj nepremišljeno, kot bi sicer.

Smiselno je gledati celoto. Vsak evro v portfelju ima enako vrednost in zasluži enako skrbno presojo, ne glede na to, od kod je prišel.

Pripovedna pristranskost

Ljudje obožujemo zgodbe. Dobra zgodba o podjetju, ki bo spremenilo svet, je veliko bolj privlačna od dolgočasne tabele s številkami. Težava je, da prepričljiva zgodba pogosto vodi v slabo naložbo. Cena že odraža navdušenje, tveganje pa se skrije za lepo pripoved.

To ne pomeni, da so zgodbe vedno zavajajoče, a naj nikoli ne nadomestijo trezne presoje cene, dobičkonosnosti in tveganja. Ko vas neka naložba vznemiri, je to dober trenutek, da se za korak umaknete in pogledate dejstva. Prav zato pravila o trženju finančnih produktov v EU zahtevajo, da je tveganje vedno jasno prikazano, saj vemo, kako močno nas zgodbe in navdušenje znajo zavesti.

Kaj kažejo dokazi

Raziskave vlagateljskega vedenja dosledno kažejo isto stvar: povprečni vlagatelj na dolgi rok pogosto zasluži manj, kot bi zaslužil sklad, v katerega je vlagal. Razlog ni sklad, ampak časovni razmiki vstopov in izstopov. Ljudje kupujejo po rasti in prodajajo po padcih, s čimer si sami zmanjšujejo donos. Sporočilo teh raziskav je spodbudno: če odpravimo škodljivo vedenje, smo naredili velik del posla. Donosi, obresti, dividende in kapitalski dobički so praviloma obdavčeni; podrobnosti obravnava poglavje o davkih.

Pogoste napake

• Pogosto trgovanje v prepričanju, da znamo ujeti prave trenutke, kar prinaša stroške in slabši rezultat.
• Predolgo držanje naložb, ki padajo, samo zato, da nam ne bi bilo treba priznati izgube.
• Nakupovanje tega, kar je pravkar raslo, in prodaja tega, kar je pravkar padlo, torej vlaganje v napačnem ritmu.
• Sledenje množici in vstop v naložbo zato, ker "vsi" vanjo vstopajo.
• Zaljubljenost v dobro zgodbo brez pogleda na ceno in tveganje.

Pravilo in kontrolni seznam

Pravilo je preprosto: svoj proces zapišite, ko ste mirni, in se ga držite, ko ste pod stresom. Vnaprej določena pravila so edina obramba pred odločitvami, ki jih sprejemamo v navalu čustev.

• Imam zapisan naložbeni načrt, ki sem ga sestavil v mirnem obdobju.
• Pred vsako odločitvijo se vprašam, ali me vodijo dejstva ali zadnjih nekaj mesecev.
• Zavestno poiščem vsaj en dober razlog, zakaj bi se lahko motil.
• Naložbe presojam po njihovi današnji vrednosti in obetih, ne po ceni, po kateri sem jih kupil.
• Ko me neka naložba čustveno vznemiri, si vzamem premor, preden ukrepam.

Pri tem je pošteno priznati, da je zelo težko biti hkrati igralec in sodnik svojih odločitev. Prav zato se mnogi odločijo za vnaprej dogovorjen, discipliniran pristop ali za sodelovanje s strokovnjakom, ki ne nosi istih čustev do njihovega portfelja. V JonatanMars Invest verjamemo, da je velik del dobrega upravljanja prav v tem, da odstranimo prostor za čustvene napake. Kateri pristop je primeren za vas, je odvisno od vašega položaja, zato se o tem posvetujte.