Inflacija

Inflacija je beseda, ki jo slišite vsak teden, a redko kdo si vzame minuto, da bi pojasnil, kaj v resnici pomeni za vaš denar. Najpreprosteje povedano je inflacija splošna rast cen skozi čas. Ko se cene večine stvari, ki jih kupujete, počasi dvigujejo, vaš euro kupi nekoliko manj kot prej. Za vlagatelja inflacija ni le tema iz dnevnih poročil, ampak ena najpomembnejših sil, ki v ozadju oblikuje donose obveznic, delnic in prihrankov. Razumeti jo pomeni razumeti, zakaj denar na računu ni nujno varen, čeprav se številka na izpisku ne premakne.

Kaj je inflacija in od kod prihaja

Inflacija meri, kako hitro raste splošna raven cen. Statistični uradi spremljajo košarico tipičnih izdelkov in storitev, od hrane in najemnine do prevoza in zdravstva, in sledijo, kako se njena skupna cena spreminja iz meseca v mesec. Če je letna inflacija na primer 3 %, to pomeni, da stvari, ki ste jih lani plačali 100 €, danes v povprečju stanejo 103 €.

Vzroki za inflacijo niso enotni in se pogosto prepletajo. Včasih gre za premočno povpraševanje: ko ljudje in podjetja želijo kupiti več, kot gospodarstvo zmore proizvesti, prodajalci dvignejo cene. Včasih gre za ponudbeni šok, na primer ko se zaradi suše podraži pridelek ali ko motnje v dobavnih verigah dvignejo cene surovin. Pomembno vlogo igra tudi količina denarja v obtoku: če je denarja v gospodarstvu nenadoma veliko več, ob nespremenjeni količini blaga to pritiska na cene navzgor. Sem sodijo še rast plač, ki jo podjetja prenesejo v cene, gibanje cen energije, ki se prelije skozi skoraj vse panoge, in vrednost domače valute, saj šibkejša valuta podraži uvoženo blago. V praksi je inflacija običajno mešanica naštetega, ne posledica enega samega vzroka.

Skupna in osnovna inflacija

V poročilih boste pogosto naleteli na dve številki. Skupna inflacija zajame vse postavke v košarici, vključno s hrano in energijo. Osnovna inflacija pa hrano in energijo izvzame. Razlog je preprost: cene hrane in energije zelo nihajo zaradi vremena, žetve, vojn in trgov surovin, zato lahko skupno številko močno premaknejo iz meseca v mesec, ne da bi to kaj povedalo o globljem trendu.

Centralne banke pozorno spremljajo osnovno inflacijo, ker želijo videti, ali se rast cen zažira v širše gospodarstvo, v storitve, najemnine in plače, kjer je trdovratnejša. V Sloveniji uradno inflacijo meri državni statistični urad, na ravni evrskega območja pa se spremlja harmonizirani indeks cen, ki ga Evropska centralna banka uporablja pri vodenju denarne politike in usmerjanju obrestnih mer k svojemu srednjeročnemu cilju inflacije. Za vas kot bralca je nauk preprost: ena visoka mesečna številka zaradi skoka cene nafte še ni razlog za paniko, vztrajna rast osnovne inflacije pa je resnejši znak.

Inflacija in vaš denar

Najbolj neposreden učinek inflacije je erozija kupne moči. Denar, ki leži na varčevalnem računu ali pod blazino, ohrani svojo nominalno vrednost, številka ostane enaka, a počasi izgublja realno vrednost, torej to, kar lahko zanj dejansko kupite.

Vzemimo preprost primer. Če imate 20.000 € in znaša inflacija 3 % na leto, bo čez deset let ta denar kupil približno toliko kot danes 14.800 €. Niste izgubili nobenega eura, a izgubili ste kupno moč. Prav zato hramba vsega premoženja v gotovini ni tako varna, kot se zdi. Varnost pred nihanjem ni isto kot varnost pred inflacijo.

Inflacija in obveznice

Obveznice so še posebej občutljive na inflacijo. Klasična obveznica vam obljublja vnaprej določene, nominalne zneske: na primer 2 % obresti na leto in vračilo glavnice ob zapadlosti. Težava je v tem, da inflacija najeda realno vrednost teh prihodnjih plačil. Tu vstopi razlika med nominalnim in realnim donosom. Nominalni donos je tisto, kar piše na papirju, realni donos pa je tisto, kar vam ostane, ko od nominalnega odštejete inflacijo. Če obveznica prinaša 2 % na leto, inflacija pa je 3 %, je vaš realni donos negativen, čeprav v evrih vsako leto dobite nekaj obresti.

Pomembno je tudi tveganje trajanja. Trajanje na grobo pove, kako občutljiva je cena obveznice na spremembe obrestnih mer. Ko inflacija naraste, centralne banke pogosto dvignejo obrestne mere, nove obveznice pa ponujajo višje donose. Zaradi tega cene obstoječih obveznic z nizkimi obrestmi padejo, in to bolj pri tistih z daljšim trajanjem. Dolgoročna obveznica, kupljena v obdobju nizkih obresti, lahko ob skoku inflacije izgubi precejšen del tržne vrednosti.

Inflacija in delnice

Razmerje med delnicami in inflacijo je manj premočrtno. Delnice so deleži v resničnih podjetjih, ki prodajajo blago in storitve, zato lahko v določeni meri rastejo skupaj s cenami. Ključ je v tako imenovani cenovni moči: podjetje, ki lahko dvigne cene, ne da bi izgubilo kupce, na primer ker ima močno znamko ali nenadomestljiv izdelek, lažje ohrani svoje marže, ko se mu dvigujejo stroški. Podjetje brez te moči pa stisne med dražje surovine in kupce, ki niso pripravljeni plačati več, kar njegov dobiček zmanjša.

Inflacija vpliva tudi na vrednotenje. Ko obrestne mere zaradi inflacije rastejo, vlagatelji običajno niso več pripravljeni plačati tako visokih mnogokratnikov za prihodnje dobičke, saj imajo zdaj varnejše alternative z dostojnim donosom. Zato se v obdobjih hitre inflacije pogosto skrčijo prav vrednotenja, kar pritisne na cene delnic kratkoročno, tudi če dobički podjetij ostajajo solidni. Dolgoročno so delnice zgodovinsko veljale za eno od smiselnih obramb pred inflacijo, a to ni zagotovilo in pot je lahko zelo razgibana.

Zaščite pred inflacijo

Ko ljudje govorijo o zaščiti pred inflacijo, mislijo na sredstva, ki naj bi v obdobjih rasti cen bolje ohranila realno vrednost. Med pogosto omenjenimi so nepremičnine, saj se najemnine in vrednosti običajno premikajo s cenami, surovine, ki so pogosto vir same inflacije, inflacijsko vezane obveznice, pri katerih je glavnica ali kupon vezan na rast cen, delnice podjetij z močnimi maržami in cenovno močjo ter zlato, ki ga del vlagateljev dojema kot hrambo vrednosti.

Kaj kažejo dokazi: nobeno od teh sredstev ni popolna in zanesljiva zaščita v vseh okoliščinah. Inflacijsko vezane obveznice se najbolj neposredno odzivajo na uradno inflacijo, a tudi te lahko izgubijo tržno vrednost, ko rastejo realne obrestne mere. Nepremičnine in surovine se obnesejo različno glede na obdobje in vrsto inflacije. Zlato ima dolga obdobja, ko ne sledi cenam. Splošni nauk raziskav je, da raznolikost med temi sredstvi v povprečju pomaga bolj kot stava na eno samo domnevno čarobno rešitev.

Kaj to pomeni za vas v praksi: cilj ni napovedati naslednji val inflacije, ampak imeti portfelj, ki preživi različne scenarije. Razpršenost med razredi sredstev in časovni horizont, ki ustreza vašim ciljem, sta običajno koristnejša od posameznega "protiinflacijskega" nakupa ob napačnem trenutku. Pri tem ne pozabite, da je za vlagatelja pomemben realni donos po davkih: donosi, obresti, dividende in kapitalski dobički so praviloma obdavčeni, podrobnosti pa obravnava poglavje o davkih.

Osebna inflacija

Še nekaj, kar uradna številka rada zamolči: vaša osebna inflacija se lahko precej razlikuje od povprečja. Uradna košarica je povprečje za celotno prebivalstvo, vaša košarica pa je vaša. Če velik del dohodka namenjate najemnini, šolninam ali energiji in te postavke rastejo hitreje od povprečja, je vaša osebna inflacija višja od objavljene, čeprav statistika kaže umirjeno sliko. Mlada družina v najemu in upokojenec v lastni nepremičnini čutita inflacijo zelo različno.

Vredno je vsaj enkrat na grobo oceniti, kam dejansko odteka vaš denar. To vam pove, na katere cene ste resnično občutljivi, in vam pomaga presoditi, koliko vas uradna številka sploh zadeva.

Pogoste napake

• Enačenje nominalne varnosti z realno: številka na računu se ne zmanjša, a kupna moč tiho pada. Gotovina ni zaščita pred inflacijo.
• Panika ob eni sami visoki mesečni številki, ki je posledica skoka cen energije ali hrane, namesto pogleda na trend osnovne inflacije.
• Prepričanje, da delnice avtomatično ščitijo pred inflacijo. Pomaga le cenovna moč podjetij, pot pa je lahko kratkoročno boleča.
• Spregled tveganja trajanja pri obveznicah: dolgoročne obveznice ob rasti obresti izgubijo več tržne vrednosti.
• Iskanje ene same čarobne zaščite, na primer vse v zlato ali vse v nepremičnine, namesto razpršenosti, ki preživi različne scenarije.

Pravilo in kontrolni seznam

Pri inflaciji merite donose v realnih in ne le nominalnih zneskih, ne računajte na eno samo zaščito in gradite portfelj, ki preživi različne scenarije rasti cen.

• Vem, kakšen je moj realni donos, torej donos po odštetju inflacije.
• Razumem, da gotovina ščiti pred nihanjem, ne pa pred inflacijo.
• Pri obveznicah upoštevam tveganje trajanja ob rasti obrestnih mer.
• Moj portfelj je razpršen med več razredov sredstev, ne stavim na eno protiinflacijsko rešitev.
• Vsaj približno vem, kako moja osebna košarica odstopa od uradne inflacije.

Pri JonatanMars Invest se pri sestavi portfeljev držimo načela razpršenosti in razmišljanja v realnih donosih, brez obljub, da je katero koli sredstvo zanesljiva obramba pred inflacijo.