Zakaj je makroekonomija pomembna in zakaj je težka

Vsak vlagatelj se prej ali slej znajde pred vprašanjem, ali naj sploh spremlja gospodarske novice. Po eni strani so naslovnice polne obrestnih mer, inflacije, rasti in zaposlenosti, in zdi se, da bi človek, ki to razume, znal premagati trg. Po drugi strani so prav makroekonomske napovedi tiste, ki se najpogosteje izkažejo za zgrešene. Resnica je nekje vmes in je za vlagatelja zelo uporabna: makroekonomijo je vredno razumeti, ker oblikuje okolje, v katerem se gibljejo naše naložbe, hkrati pa se je nesmiselno pretvarjati, da jo lahko zanesljivo napovedujemo. V tem poglavju bom pojasnil, zakaj velja oboje hkrati, in kako lahko to spoznanje obrnete sebi v prid.

Makroekonomija je pomembna, a težko napovedljiva

Makroekonomija je preučevanje gospodarstva kot celote: rasti bruto domačega proizvoda, inflacije, brezposelnosti, obrestnih mer, deviznih tečajev. To je okvir, znotraj katerega delujejo podjetja, v katera vlagamo, in znotraj katerega odločamo o varčevanju, posojilih in pokojnini. Zato je pomembno, da jo vsaj v grobem razumete. Kdor ne ve, kaj se zgodi z vrednostjo obveznic, ko centralna banka dvigne obrestne mere, ali zakaj visoka inflacija razjeda realno vrednost prihrankov na računu, se bo težko zavestno odločal.

Težava nastopi v trenutku, ko bi to razumevanje radi spremenili v napoved. Gospodarstvo je ogromen sistem, v katerem se prepleta na milijone odločitev ljudi in podjetij, vse skupaj pa je odzivno: ko nekdo objavi napoved, jo udeleženci na trgu upoštevajo in s tem spremenijo izid. Tudi poklicni ekonomisti s celimi oddelki analitikov se pri napovedih recesij in obratov v inflaciji pogosto motijo. To ni znak nesposobnosti, ampak narave problema. Vreme za naslednji teden napovemo precej dobro, gospodarstvo čez leto dni pa veliko slabše, ker se gospodarstvo na napovedi odziva, vreme pa ne.

Praktičen nasvet: razumevanje uporabite za to, da boste vedeli, kaj se dogaja in zakaj, ne za to, da boste stavili na to, kaj se bo zgodilo jutri. Cilj ni biti najboljši vedeževalec, ampak biti dovolj poučen, da vas dogodki ne ujamejo nepripravljene.

Gospodarstvo proti trgu: nista isto

Najpogostejša zmota, ki jo srečam v pogovorih, je predpostavka, da močno gospodarstvo pomeni močne delniške donose, šibko pa slabe. Zveni logično, a podatki te zveze ne potrjujejo tako jasno, kot bi pričakovali. Borza ni isto kot gospodarstvo. Borza je seštevek pričakovanj o prihodnjih dobičkih podjetij, gospodarski podatki pa opisujejo predvsem sedanjost in preteklost.

Zato se pogosto zgodi, da delnice rastejo sredi slabih novic in padajo sredi dobrih. Predstavljajte si državo z visoko gospodarsko rastjo, kjer vsi to že vedo in so to rast vgradili v cene delnic. Če rast nato le malenkost razočara, lahko delnice padejo, čeprav je gospodarstvo še vedno močno. Velja tudi obratno: ko so pričakovanja na dnu in se izkaže, da stvari niso tako slabe, kot je trg pričakoval, lahko delnice močno poskočijo, čeprav so novice še vedno slabe.

Kaj kažejo dokazi

Raziskave, ki primerjajo dolgoročno gospodarsko rast posameznih držav z donosi njihovih delniških trgov, redno ugotavljajo presenetljivo šibko ali celo rahlo negativno povezavo med rastjo BDP in donosi delnic. Razlogov je več: hitra rast pogosto prinese izdajanje novih delnic, ki redči obstoječe lastnike, del rasti poberejo nekotirana ali tuja podjetja, predvsem pa so dobre obete vlagatelji že plačali z višjimi cenami. To ne pomeni, da je gospodarstvo nepomembno, ampak da gospodarska rast sama po sebi ni vstopnica za visok donos.

Praktičen nasvet: ne izbirajte naložb po tem, katero gospodarstvo se vam zdi najbolj obetavno. Vprašajte se raje, kaj je v ceno že vgrajeno in koliko plačujete za pričakovanja.

Trgi so vnaprejšnji

Ključ do razumevanja prejšnjega razdelka je v tem, da so trgi vnaprejšnji. Cene vrednostnih papirjev se premaknejo, preden uradni podatki potrdijo zgodbo, ker udeleženci na trgu nenehno postavljajo stave na prihodnost. Ko Statistični urad ali centralna banka objavi številko, je ta navadno že odražena v cenah, saj so jo analitiki pričakovali in delno vračunali že tedne ali mesece prej.

To je razlog za na videz nenavadno obnašanje, ko ob izidu zelo slabe novice trg zraste. Premakne ga namreč razlika med tem, kar so udeleženci pričakovali, in tem, kar se je dejansko zgodilo, ne pa novica sama. Če so vsi pričakovali zelo slabo številko, izšla pa je le slaba, je to glede na pričakovanja pravzaprav olajšanje.

Za vlagatelja iz tega sledi nekaj treznega: ko vi preberete neko gospodarsko novico v časopisu, jo je trg že obdelal. Trgovanje na podlagi včerajšnjih naslovnic ali splošno znanih dejstev redko prinese prednost, saj to že ve vsak. Prednost bi imeli le, če bi vedeli nekaj, česar trg še ne ve in česar tudi ni razumno pričakovati, to pa je za posameznega vlagatelja zelo redko.

Praktičen nasvet: ne reagirajte sunkovito na vsako objavo. Vprašajte se, ali je novica resnično nova in nepričakovana, ali pa jo je trg že upošteval. Večinoma velja drugo.

Makro kot obvladovanje tveganja, ne napovedovanje

Če napovedovanje ne deluje zanesljivo, čemu sploh spremljati makroekonomijo? Zato, da znate razmišljati v scenarijih in pripraviti portfelj, ki preživi različne razplete, ne le tistega, ki si ga najbolj želite. To je preobrat v razmišljanju: od vprašanja "kaj se bo zgodilo" k vprašanju "kaj vse se lahko zgodi in ali sem na to pripravljen".

Namesto da bi ugibali, ali bo prihodnje leto recesija, se vprašajte: če bi recesija prišla, kako bi to vplivalo na moj portfelj, mojo zaposlitev, moje obveznosti? Bi me prisilila v prodajo naložb v najslabšem trenutku? Enako naredite za scenarij vztrajno visoke inflacije, za scenarij višjih obrestnih mer, za scenarij, ko gre vse lepo po načrtih. Če vaš načrt prenese vse te scenarije brez usodne škode, ste opravili pomembnejše delo kot tisti, ki je uganil eno samo številko.

Tak pristop ima v praksi konkretne posledice: razpršenost čez različne razrede naložb in regije, zadostna likvidnostna rezerva za nepričakovane izdatke, izogibanje pretiranemu zadolževanju in usklajenost naložb s časom, ko boste denar potrebovali. Nič od tega ne zahteva napovedi. Vse zahteva spoštovanje negotovosti.

Kaj to pomeni za bralca

Makroekonomija naj vam služi kot zemljevid pokrajine, ne kot vremenska napoved za jutri. Pomaga vam razumeti, zakaj se obrestne mere in inflacija dotikajo vaših prihrankov, a vas ne sme zapeljati v prepričanje, da boste z njo prelisičili trg. Za slovenskega vlagatelja je pri tem ključno, da živi v evrskem območju: obrestne mere, ki vplivajo na vaše prihranke, posojila in vrednost obveznic, se odločajo na ravni evrskega območja v okviru denarne politike Evropske centralne banke in Evrosistema, ne zgolj glede na domače razmere. Domača gospodarska gibanja spremljata predvsem Statistični urad Republike Slovenije in Banka Slovenije, širšo sliko pa Eurostat in ECB. Donosi, obresti, dividende in kapitalski dobički so praviloma obdavčeni; podrobnosti obravnava poglavje o davkih. Pri JonatanMars Invest na makroekonomijo gledamo prav v tej luči, kot okvir za obvladovanje tveganja in razpravo o scenarijih, ne kot na orodje za napovedovanje prihodnosti.

Pogoste napake

• Prepričanje, da močno gospodarstvo samodejno pomeni visoke donose delnic, in obratno.
• Trgovanje na podlagi gospodarskih novic, ki so že vsem znane in jih je trg že vračunal v cene.
• Zamenjevanje samozavestne napovedi z zanesljivo napovedjo, zlasti pri komentatorjih, ki nikoli ne nosijo posledic, če se zmotijo.
• Grajenje portfelja za en sam pričakovani scenarij namesto za več možnih razpletov.
• Sunkovito odzivanje na vsako objavljeno številko, namesto da bi presodili, ali je sploh presenetljiva.

Pravilo in kontrolni seznam

Makroekonomijo razumite, da boste pripravljeni, ne da boste prerokovali. Sprašujte se, kaj vse se lahko zgodi in ali to prenesete, ne le, kaj se bo najverjetneje zgodilo.

• Razumem osnovne pojme (inflacija, obrestne mere, rast) in kako se dotikajo mojih naložb.
• Vem, da gospodarska rast in donosi delnic nista isto.
• Pred odzivom na novico preverim, ali je resnično nepričakovana ali pa jo je trg že upošteval.
• Svoj načrt sem preizkusil na več scenarijih (recesija, visoka inflacija, višje obrestne mere), ne le na najljubšem.
• Imam likvidnostno rezervo in razpršenost, ki mi omogočata, da v slabem scenariju ne prodajam v najslabšem trenutku.